Maribor, drugo največje mesto v Sloveniji, ima bogato zgodovinsko ozadje, ki sega daleč v preteklost. Prvič je bil omenjen leta 1164 kot Castrum Marchburch, kar v prevodu pomeni “grad na meji”. To ime nakazuje na strateški pomen kraja kot utrjene točke na meji Štajerske.
V 13. stoletju je pod gradom začelo nastajati naselje, ki je sčasoma pridobilo status trga, leta 1254 pa je Maribor uradno postal mesto. Njegov pomen je še narasel po letu 1278, ko je Rudolf I. Habsburški premagal Otokarja II. Češkega. Maribor je postal pomembno trgovsko središče z nadzorom nad trgovino z vinom proti Koroški, kar je mestu omogočilo gospodarski vzpon.
V tem obdobju so v mestu zgradili mestno obzidje, kar je dodatno okrepilo njegovo varnost in vpliv. Razvijali so se različni obrti, trgovina in vinogradništvo. Okoli leta 1270 so se v Mariboru naselili Judje, ki so ustanovili svojo četrt in zgradili sinagogo, ki je še danes ena najstarejših ohranjenih sinagog v Evropi.
Maribor se je v svoji zgodovini večkrat znašel v središču vojaških napadov. Leta 1480 in 1481 je mesto uspešno odbilo obleganja vojske Matije Korvina, prav tako je leta 1532 prestalo turški napad pod vodstvom Sulejmana Veličastnega.
V 17. stoletju so mesto prizadele številne nesreče, med drugim veliki požari in epidemije kuge, ki so močno zmanjšale število prebivalcev. Kljub tem težavam je Maribor v 19. stoletju doživel preporod, zlasti po letu 1846, ko je bil povezan z Južno železnico, ki je mesto umestila na pomembno prometno povezavo med Dunajem in Trstom. Pomemben mejnik je predstavljalo tudi leto 1859, ko je škof Anton Martin Slomšek v Maribor preselil sedež lavantinske škofije, kar je mestu prineslo prvo višjo izobraževalno ustanovo.
Po prvi svetovni vojni je Maribor postal del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med drugo svetovno vojno je mesto doživelo težke čase, saj je bilo pod nemško okupacijo in je utrpelo precejšnjo škodo zaradi bombnih napadov. Po vojni je mesto postalo pomembno industrijsko središče z intenzivno urbanizacijo in hitrim naraščanjem prebivalstva.
Maribor se je skozi svojo zgodovino razvil tudi v pomembno univerzitetno središče. Leta 1961 je bilo ustanovljeno Združenje visokošolskih zavodov Maribor, ki je združevalo prve višje strokovne šole, med njimi Višjo komercialno šolo, Višjo tehniško šolo, Višjo agronomsko šolo, Višjo pravno šolo in Pedagoško akademijo. To združenje je predstavljalo temelj za ustanovitev Univerze v Mariboru leta 1975.
Univerza v Mariboru je druga največja in druga najstarejša univerza v Sloveniji. Sedež ima v stavbi nekdanje Mestne hranilnice na Slomškovem trgu v Mariboru.
Leta 1985 je Skupščina mesta Maribor sprejela sklep o preimenovanju mesta v Univerzitetno mesto Maribor, s čimer je bila Univerzi v Mariboru izkazana posebna čast.
Danes je Maribor prepoznan kot pomembno univerzitetno središče, kjer Univerza v Mariboru ponuja širok spekter izobraževalnih programov in prispeva k razvoju mesta ter širše regije.
Maribor skozi stoletja priča o bogati zgodovini, ki ga je oblikovala v mesto s prepoznavno identiteto in posebnim mestnim utripom.