Podjetništvo je eden ključnih motorjev gospodarskega razvoja vsakega mesta. Maribor je danes drugo največje mesto v Sloveniji z več kot 113.000 prebivalci, širša Podravska regija pa ima več kot 330.000 prebivalcev. Mesto ima dolgo industrijsko in podjetniško tradicijo, ki se je skozi desetletja razvijala od obrtništva in industrije do sodobnega podjetništva, inovacij in visokotehnoloških dejavnosti.
Podjetniška tradicija v Mariboru sega v srednji vek, ko je bilo mesto pomembno trgovsko središče ob reki Dravi. Zaradi strateške lege med Dunajem, Gradcem in Balkanom se je v mestu razvijala trgovina z vinom, lesom, železom in drugimi dobrinami. Maribor je bil že v 13. stoletju pomembno regionalno tržišče, ki je privabljalo trgovce iz širše regije.
Velik razcvet gospodarstva se je začel v 19. stoletju, predvsem po prihodu železnice leta 1846, ki je Maribor povezala z Dunajem, Gradcem in kasneje Trstom. Ta prometna povezava je omogočila hiter razvoj industrije in trgovine. V drugi polovici 19. stoletja so v mestu nastajale številne tovarne, med drugim tekstilne, kovinarske in lesnopredelovalne delavnice.
V 20. stoletju je Maribor postal eno najpomembnejših industrijskih središč v Sloveniji. Podjetja, kot so TAM (Tovarna avtomobilov Maribor), Metalna, MTT in druga industrijska podjetja, so zaposlovala več tisoč ljudi. V najboljših časih je TAM zaposloval več kot 8.000 delavcev in proizvajal tovornjake ter avtobuse, ki so jih izvažali v številne države po svetu.
Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je gospodarska struktura mesta začela spreminjati. Velika industrijska podjetja so postopoma nadomestila mala in srednje velika podjetja, ki danes predstavljajo hrbtenico gospodarstva. Podjetništvo se vse bolj usmerja v inovacije, storitve, tehnologijo in razvoj novih poslovnih modelov.
Danes je v Mestni občini Maribor več tisoč podjetij in samostojnih podjetnikov. Po podatkih statističnih analiz je v mestu približno 45.800 delovno aktivnih prebivalcev, povprečna bruto mesečna plača pa znaša približno 2.280 EUR, kar je nekoliko pod slovenskim povprečjem. To pomeni, da ima mesto še velik potencial za razvoj podjetništva z višjo dodano vrednostjo.
Pomembno vlogo pri razvoju podjetništva imajo tudi izobraževalne in raziskovalne ustanove. Univerza v Mariboru, ustanovljena leta 1975, danes združuje 17 fakultet in približno 14.000 študentov. Univerza sodeluje z gospodarstvom pri raziskovalnih projektih, razvoju novih tehnologij in spodbujanju podjetniških idej med mladimi.
Maribor je tudi mesto podjetniške inovativnosti in start-up pobud. Razvoj podjetniških inkubatorjev, tehnoloških parkov in podpornih organizacij omogoča mladim podjetnikom lažji začetek poslovne poti. Programi mentorstva, investicijske podpore in povezovanja z mednarodnimi trgi pomagajo podjetjem pri rasti in razvoju.
Posebno mesto v podjetniški zgodbi Maribora ima tudi vinogradniška tradicija. Na Lentu raste najstarejša trta na svetu, ki je stara več kot 450 let in je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov. Ta znamenita žametovka ali modra kavčina je simbol vinogradniške tradicije mesta in hkrati pomemben del turistične in podjetniške identitete Maribora, saj vsako leto privablja številne obiskovalce in podpira razvoj vinske kulture ter lokalnih podjetij.
Prihodnost podjetništva v Mariboru temelji na povezovanju znanja, inovacij in podjetniške pobude. Razvoj novih tehnologij, trajnostnih poslovnih modelov in mednarodnega sodelovanja lahko mestu omogoči, da postane eno vodilnih podjetniških središč v regiji. S spodbujanjem podjetništva Maribor ustvarja nova delovna mesta, spodbuja razvoj gospodarstva in izboljšuje kakovost življenja svojih prebivalcev.